Kadarkoli sem se do sedaj s tujci pogovarjal o Sloveniji vedno se je Bled izkazal za eno najmočnejših asociacij tujcev na Slovenijo. Torej lahko iz lastnih izkušenj mirno rečem, da je Bled je ikona slovenskega turizma. Začetki turistične dejavnosti segajo v konec devetnajstega stoletja, zasluge pa pripadajo tujcem. Predvsem švicarskemu zdravilcu Arnoldu Rikliju, začetniku slovenskega zdraviliškega turizma, ki je konec 19. stoletja na Bledu odprl kopališče v švicarskem slogu. Velik vpliv na razvoj blejskega turizma je imela tudi izgradnja železnice Ljubljana-Trst s postajo Bled-Jezero. Po prvi svetovni vojni je na Bledu zraslo precej novih hotelov in vil in Bled se je zapisal med mondene evropske turistične točke.

Glavna značilnost Bleda je Blejsko jezero z otokom. Na otoku stoji baročna cerkev posvečena Marijinemu vnebovzetju, ki grafično dominira na značilnem profilu otoka. Zaradi turistične priljubljenosti Bleda in prepoznavne silhuete Blejskega otoka je fotografija Blejskega jezera ena najznačilnejših slovenskih podob. Prav zaradi tega Blejski otok predstavlja izziv za fotografa. Ker kompozicijsko motiv ne pušča veliko prostora za eksperimentiranje, je potrebno najti svetlobne razmere, ki bodo dale svežino temu tako pogosto fotografiranemu motivu. Najugodnejši del dneva za fotografiranje Bleda je zgodnje jutro, letna časa pa jesen in zima. Zgodaj zjutraj se po eni strani izognemo turističnemu vrvežu po drugi strani pa je svetloba zjutraj precej toplejša in manj kontrastna in torej precej drugačna od tipične ostre in hladne opoldanske svetlobe, ki jo tako pogosto vidimo na fotografijah. Poleg tega jeseni in pozimi sonce vzhaja najbolj južno in kmalu po vzhodu osvetli cerkev na otoku, grad in hribe v ozadju. Če fotografiramo iz Zake, jeseni sonce vzhaja ravno prav desno od otoka, da predstavlja njegovo kompozicijsko protiutež. Naslednji pomembni faktor povezan z jesenjo in zimo je jutranja meglica, ki se zadržuje nizko nad jezerom in poskrbi za skrivnostno in pravljično vzdušje. Vendar je jutranjo meglo na Bledu dokaj težko predvideti. Jezero sicer leži v zaprti kotlini, tako da megle ne razpiha vsak najmanjši vetrič, vendar je možnost, da ujamemo ustrezno kombinacijo temperature in vlažnosti zraka na eni in temperature jezera, ki bi omogočila kondenzacijo tik nad vodno gladino, vseeno povezana tudi s kančkom sreče, ki jo v fotografiji tako pogosto potiskamo ob stran.

Jeseni je moč fotografirati Bled tudi zvečer ob predpostavki, da so oblaki primerni in se po sončnem zahodu obarvajo rožnato-rdeče. Takrat je najprimernejši kraj za fotografiranje obala pod Festivalno dvorano, motiv pa otok in grad. Vendar je možnost izbora kompozicije v tem primeru precej bolj omejena kot v zgodnjem jutru. Je pa res, da nas s te strani ne motijo kompozicijsko ne najbolj estetski kompleksi blejskih hotelov.

Tretja možnost za drugačno fotografijo Bleda, ki je na voljo preko celega leta pa predstavlja somrak. Cerkev na otoku je umetno osvetljena in pol ure pred sončnim vzhodom in nato zopet pol ure po sončnem zahodu je za kakšnih deset minut nivo umetne svetlobe ravno usklajen z naravnim ozadjem, da lahko ujamemo zanimiv kontrast med hladno modrino neba in rumenkasto toplino umetne svetlobe.

Čeprav je Bled zelo obiskan in fotografiran, mislim da še vedno ponuja dovolj priložnosti za enkratne in neponovljive fotografije. Potrebno je le načrtovati obisk ob primernem času in pustiti sreči možnost, da se nam nasmehne.